SLO
ENG
GER

V spomin

LI BERNER KAISER

14.1.2012 – 18.12.2015

 

Ko se je treba posloviti od psičke, ki je v najlepših letih in tako zelo pametna in prikupna kot je bila naša Li, je izredno težko sprejeti dejstvo, da je več ni. Mesec dni ji je manjkal do štirih let. Konec marca 2015 je bila prvič mamica šestim mladičkom, izredna mamica. Do osmih tednov je dojila svoje mladičke in jim bila krasna mama. Hrano ki je bila namenjena njej, je vedno želela deliti z njenimi otroki. Potrebna je bila naša prisotnost, da jo je sama zaužila. Ona je vse žrtvovala za svoje otroke. Zato ji je začela nagajati ščitnica. Ta težava pa je zakrila prve znake erlihije-anaplazme (klopne bolezni). Ko smo ugotovili kako hudo je, je bilo že prepozno. 18.12.2015 smo se morali posloviti od naše ljubice.

Ko je bila majhna, mladiček za odhod v novi dom,  je bila 2 x nesrečna z novimi lastniki. V tretje smo se odločili, da ostane doma. Naše odločitve nismo obžalovali, saj je zrastla v prekrasno psičko z lepim karakterjem. Peljali smo jo samo na eno razstavo,  na specialno razstavo Bernskih planšarjev  v Nemčijo. Med enajstimi psičkami je zmagala v svojem razredu. V šoli za BBH je osvojila največ točk med tečajniki in tako poslušna in ubogljiva je ostala vse do svoje smrti.

Tako zelo pogrešamo njene norčije. Pravili smo ji kar »naš klovn«. Izredno rada je »afne guncala«. Njena najljubša poza je bila ležanje na hrbtu, ko je vse štiri tačke molila v zrak in prosila crklanja. V sedečem položaju je na ukaz »srček« pristisnila glavo na naše srce in se tiščala z vso svojo močjo k našim telesom.  Ko smo prihajali iz službe,  je bila najbolj glasna. Od veselja je lajala na vse ostale tri njene kosmate družinske članice in jim dala vedeti, da bo prva, ki se bo stisnila h gospodarju. Oboževala je otroke in vnuka Vid in Erik sta bila varna v njeni družbi.

Z njenim odhodom je nastala praznina. Tako zelo jo pogrešamo! Pogrešamo njeno smrčanje, njeno prosjačenje za crklanje, njeno godrnjanje ko ji nekaj ni bilo po volji, pogrešamo njen pogled, njeno prisotnost. Prazen je njen kot pod televizorjem, kjer je najraje ležala. V naših srcih je praznina, ostala je velika bolećina. Čakamo da mine čas, da nam odvzame vsaj malo bolečine, ki je na trenutke neznosna.  Računamo na to, da se onkraj mavrice spet enkrat srečamo. Ta čas pa bo naša Li vedno v naših srcih, doma, v službi, na dopustu...Del nje živi dalje v njenih otrocih: Onji, Otty, Orri, Oscarju, Othellu in Orku.

Hvala draga Li Berner Kaiser, da si nam obogatila življenje! Radi te imamo še naprej!

 

     

Nekaj filmov  z našo Li

www.facebook.com/dragica.kaiser/videos/vb.100001926843321/809518919122329/

www.youtube.com/watch

www.facebook.com/dragica.kaiser/videos/vb.100001926843321/810394519034769/

www.facebook.com/dragica.kaiser/videos/vb.100001926843321/807401089334112/

www.facebook.com/dragica.kaiser/videos/vb.100001926843321/684218178319071/ 

www.facebook.com/dragica.kaiser/videos/vb.100001926843321/761278673946354/

www.facebook.com/dragica.kaiser/videos/vb.100001926843321/810378612369693/

 

 

SETI  (CIKADOR GYÖNGYE SZABADOS)

8.2.2001 -  8.3.2010

 

Točno devet let in en mesec nam je lepšal življenje, naš Seti, največkrat imenovan kar bucak, bučko, Setko,…

Prav neverjetno je bilo, kako zelo smo bili usklajeni: če sva bila zadovoljna midva, je bil zadovoljen tudi on; če sva bila nerazpoložena, je bilo nemir čutiti tudi v njem. Telepatsko je zaznaval najine misli, poznal je vsak najin gib, mimiko obraza. Dajal nama je energijo in bil neizčrpan vir vsega pozitivnega. Vsako najino žalost je spremenil v veselje. S svojimi norčijami je dosegel, da so se solze spremenile v smeh. Zaradi radovednosti je bil njegov smrček vedno ob najini roki. Včasih se je delal, da naju ne sliši, a mu je vse tako pristajalo, ker je bilo del njegove nagajivosti. Vseeno mu je bilo kakšna sva bila, urejena ali v domači halji, zanj sva bila vedno »najboljša«, brez napak, popolna, idealna. Vse kar je zahteval od naju je bilo, da sva mu dovolila biti ob nama. Vse drugo je dajal on.
Zelo je užival v vleki vozička in tako na raznih prireditvah po Sloveniji predstavljal eno od bernskih posebnosti. Oboževal je avto in dolga potovanja. Imel je krasen občutek za čas in naju kot budilka opozarjal na čas hranjenja, sprehoda. Bil je najina »klepetulja« in hiša brez njegovega oglašanja je pretiha. Bil je tako poseben!

Dragi najin prijatelj! Kako lepo te je bilo imeti in zelo sva ti hvaležna, ker si bil ob nama. Hvala ti za teh devet let, za prekrasno obdobje skupnega življenja. Pomagal si nama živeti. Čeprav si na drugi strani mavrice, boš z nama, v najinih srcih še naprej, vsak trenutek dneva, noči…dragi Seti.

                                                                                                                                                                 Tvoja  Dragica in Mirko
 

 

Adijo prijatelj

 

 

 

 

Prvi spomin posvečamo nam posebno dragemu berniju:

DON (CIKADOR GYÖNGYE SZEPSEG)

8.2.2001 – 29.7.2007

Bil je Setijev brat - nežna in krhka duša, po podobi skoraj čista kopija Setija, le malo manjši, po karakterju pa prav gotovo bolj nežen in ranljiv. Na tem svetu je imel posebno vlogo: poskrbel je, da sta se srečali dve družini in ostali povezani v prijateljstvu.  Zdravstveno stanje njegove lastnice Jelke se je z njegovim prihodom  zelo popravilo. Dokazal je, da terapija s psi deluje. Milana je vsaki dan vodil na sprehode v naravo, ki jo obožuje. Skupaj  smo uživali v  nepozabnih trenutkih. 
Z njegovim odhodom sta naša prijatelja veliko izgubila, postala  žalostna in kar nekaj časa nista mogla razmišljati, da bi v dom sprejela novega bernija.  Don, včasih njun sonček, zdaj  njuna zvezdica in angel varuh je poskrbel, da sta odprla srce še za enega kužka. Odločila sta se, da bo Dona zamenjal Juttin mladiček.

Doni, zvezdica, hvala ti za vse lepe, skupaj preživete trenutke na zemlji. Tam zgoraj  hrani koščke naših src, ki si jih odnesel s sabo. Ko se spet snidemo, nam jih boš vrnil.